Abstract
Notarji so v Republiki Sloveniji pričeli z delovanjem leta 1995 in kot javnopravne osebe na osnovi javnega pooblastila ustvarjajo javno arhivsko gradivo. Gradivo notarjev je specifično in občutljivo, saj gre za različne pravne in civilne postopke, ki so zasebna zadeva med udeleženimi strankami v postopku, obenem pa je gradivo razmeroma mlado. Z različnih zornih kotov tako prihaja do več dilem pri upravljanju, hrambi in prevzemanju notarskega gradiva v pristojne arhive. Namen prispevka je razrešiti nekaj ključnih vprašanj glede dostopnosti in uporabe arhivskega gradiva notarjev ter digitalizacije pisarniškega poslovanja. Pri tem bo uporabljena metoda komparacije s praksami notarske službe sosednjih držav. Rezultati raziskave bodo prispevali k boljšemu razumevanju problematike upravljanja notarskega gradiva.
Sign-in/Register to access full text options 
Free) 
Talk to us
Join us for a 30 min session where you can share your feedback and ask us any queries you have
Schedule a call
