Abstract
Izrazita samokritičnost spada med najpomembnejše psihološke dejavnike dovzetnosti za nastanek in vztrajanje psihopatologije. V raziskavi smo preverili psihometrične značilnosti in faktorsko strukturo slovaške različice Lestvice stopenj samokritičnosti. Uporabili smo opisno analizo, analizo zanesljivosti in veljavnosti ter konfirmatorno faktorsko analizo v okviru teorije odgovora na postavko (TOP). V nasprotju z angleško različico, kjer je klasična faktorska analiza pokazala dve dimenziji (ponotranjeno samokritičnost in primerjalno samokritičnost), je pri slovaški različici bolj sofisticirana faktorska analiza v okviru TOP pokazala obstoj treh faktorjev (ponotranjena samokritičnost, neugodna primerjava z drugimi in ugodna primerjava z drugimi). V prihodnje bo treba ta problem še podrobneje raziskati, ker predlagana trifaktorska struktura s povsem teoretičnega vidika ni najbolj smiselna. Zdi se, da ima Lestvica ravni samokritičnosti sprejemljivo raven zanesljivosti in veljavnosti, zato lahko priporočamo njeno uporabo za oceno ravni samokritičnosti z angleško in slovaško različico.
Highlights
Julia Halamová1*, Martin Kanovský2 in Monika Pacúchová1 1Inštitut uporabne psihologije, Fakulteta za socialne in ekonomske znanosti, Comenius univerza v Bratislavi, Slovaška 2Inštitut socialne antropologije, Fakulteta za socialne in ekonomske znanosti, Comenius univerza v Bratislavi, Slovaška
Descriptive data showed that items 6, 11, and 22 had undesirable psychometric properties, and were discarded in the following analyses
item response theory (IRT) analysis showed that the three main dimensions of the instrument (Internalized Self-Criticism, Unfavourable Comparison with Others and Favourable Comparison with Others), meet the conditions of good fit with the data, and their general factors explain a sufficient proportion of the variance, as well as the psychometric properties of the individual items which are very acceptable
Summary
Julia Halamová1*, Martin Kanovský in Monika Pacúchová1 1Inštitut uporabne psihologije, Fakulteta za socialne in ekonomske znanosti, Comenius univerza v Bratislavi, Slovaška 2Inštitut socialne antropologije, Fakulteta za socialne in ekonomske znanosti, Comenius univerza v Bratislavi, Slovaška. Having a valid and reliable measurement instrument is an essential precondition for self-criticism research It appears that apart from English, Slovak is the only language into which all of the scales have been translated and psychometrically analysed (Halamová & Kanovský, 2017). These externalized standards are perceived as animosity and opprobrium from people, and a sense of inferiority when compared with them (Thompson & Zuroff, 2004) Individuals who possess this variation in self-criticism avoid dealing with problems which they see as insurmountable. The person with high self-criticism reacts to the accomplishment by increasing the standards for success and is never satisfied with any achievement no matter how great
Published Version (Free)
Talk to us
Join us for a 30 min session where you can share your feedback and ask us any queries you have