Abstract
Na podlagi podatkov iz ankete o aktivnem in neaktivnem prebivalstvu za leto 2021 smo analizirali, kako vrsta zaposlitve, velikost podjetja in delovni pogoji vplivajo na udeležbo v izobraževanju odraslih, in ugotovili, da se posamezniki, ki so zaposleni za polni delovni čas, in tisti, ki so zaposleni za določen delovni čas, pogosteje vključujejo v izobraževanje kot tisti s pogodbami za nedoločen čas ali zaposlitvami za krajši delovni čas. Tudi prilagodljiv delovni čas in možnost dela na daljavo pomembno povečujeta udeležbo v izobraževanju, medtem ko rezultati kažejo, da ima lahko izmensko delo negativen vpliv. Vendar je treba opozoriti, da imajo prožne oblike dela lahko tudi negativne posledice, kot so povečan občutek osamljenosti, pojav neravnovesja med delom in zasebnim življenjem ter izzivi pri ohranjanju stalne angažiranosti pri delu. S tega vidika priporočamo izvajanje ciljnih politik in ukrepov za spodbujanje udeležbe v izobraževanju v različnih delovnih okoljih in gospodarskih sektorjih. Pomembno je, da pri uvajanju prožnih delovnih ureditev upoštevamo tudi morebitne negativne posledice, da ne bi slučajno škodovali zdravju in dobremu počutju zaposlenih.
Talk to us
Join us for a 30 min session where you can share your feedback and ask us any queries you have
Schedule a callSimilar Papers
Disclaimer: All third-party content on this website/platform is and will remain the property of their respective owners and is provided on "as is" basis without any warranties, express or implied. Use of third-party content does not indicate any affiliation, sponsorship with or endorsement by them. Any references to third-party content is to identify the corresponding services and shall be considered fair use under The CopyrightLaw.
