Abstract
V prispevku pokažemo, zakaj je analitično zmotno reducirati religijo na verovanje. Sprva na podlagi pregleda relevantnih virov pokažemo na obstoj družbenega konsenza, ki pravi, da je religija stvar verovanja. Nadalje pokažemo, da si ta isti konsenz deli eden izmed prevladujočih raziskovalnih programov sociologije religije – teorija racionalne izbire. V drugem delu prispevka pokažemo, da bi s konsenzom morali prelomiti na podlagi dveh primerov: utelešene religije in karizmatičnega krščanstva. Raziskave utelešene religije učijo, da delovanja človeške kognicije ni mogoče ločiti od telesa. Hkrati primer karizmatičnega krščanstva predstavlja globalno popularno religijo, za katero je značilno, da je izrazito telesna. Na podlagi primerov besedilo sklenemo s pozivom k epistemološkemu prelomu v luči aktualnih in napovedanih sprememb religijske demografije.
Sign-in/Register to access full text options 
Free) 
Talk to us
Join us for a 30 min session where you can share your feedback and ask us any queries you have
Schedule a call
