Abstract

Prispevek temelji na enomesečni terenski raziskavi, ki je leta 2019 potekala na treh lokacijah v Argentini med slovenskimi priseljenci in njihovimi potomci z namenom dokumentiranja narativnega gradiva, predvsem slovstvene folklore. Večina pripovedovalcev, ki jih je raziskava zajela, so emigranti oz. njihovi potomci, ki so se v Argentino naselili po drugi svetovni vojni kot politični begunci. Ta slovenska skupnost je v novi deželi takoj po prihodu vzpostavila slovenske domove, ki so skrbeli za izobraževanje in gojenje slovenskega jezika in kulture (in s tem identitete) vse do danes. Analiza ugotavlja, kateri elementi slovenstva se v narativnem gradivu najbolj pogosto pojavljajo na nivoju jezika in »tradicionalne« kulture v odnosu do matične domovine Slovenije in do latinskoameriške kulture in katere distinkcije med kulturama so najbolj poudarjene.

Full Text
Published version (Free)

Talk to us

Join us for a 30 min session where you can share your feedback and ask us any queries you have

Schedule a call