Abstract

Protistavna analiza samostalniskih in glagolskih manjsalnic v slovenscini in anglescini jasno kaže, da sta tvorba in raba manjsalnic v slovenscini vezani na oblikoslovne znacilnosti samostalnikov in glagolov ter posledicno njihove morfolosko-leksemske lastnosti, medtem ko ostaja težisce manjsalniske tvorbe in rabe v anglescini vezano na skladnjo oziroma skladenjsko-pomensko rabo dolocenega leksema. V vseh jezikih je manjsalnost ena osnovnih pomenotvornih prvin, ki jo lahko izražamo predvsem morfolosko, kot na primer v slovenscini, ali predvsem skladenjsko, kot na primer v anglescini. Kot pomenotvorna prvina samostalniska manjsalnost v slovenscini pomembno vpliva tudi na razvoj terminologije – v tem primeru se manjsalnica kot jezikovna metafora pomensko osamosvoji in postane strokovni termin; tega pojava anglescina prakticno ne pozna.

Full Text
Paper version not known

Talk to us

Join us for a 30 min session where you can share your feedback and ask us any queries you have

Schedule a call

Disclaimer: All third-party content on this website/platform is and will remain the property of their respective owners and is provided on "as is" basis without any warranties, express or implied. Use of third-party content does not indicate any affiliation, sponsorship with or endorsement by them. Any references to third-party content is to identify the corresponding services and shall be considered fair use under The CopyrightLaw.