Abstract

Čas pred prvo svetovno vojno so na področju domače kulture v širšem smislu oziroma likovne umetnosti v ožjem smislu pomembno zaznamovala tudi prizadevanja, da bi v Ljubljani končno dobili prvo javno dostopno zbirko slik. Eden od pomembnih posameznikov, ki je deloval v tej smeri, je bil Josip Mantuani. Mesto direktorja Kranjskega deželnega muzeja mu je omogočilo, da je za vzpostavitev zbirke, katere vzgojni in zgodovinski pomen je sicer leta in leta utemeljeval v svojih objavljenih in neobjavljenih spisih, lahko veliko naredil tudi v povsem praktičnem smislu. Njegova prizadevanja pa so bila v marsikaterem pogledu zamejena z institucionalnim okvirom, znotraj katerega je deloval. V članku bo na primeru vključitve zbirke slik Ladislava pl. Benescha v zbirko Kranjskega deželnega muzeja, za katero si je Mantuani aktivno prizadeval tri leta, ilustrirano njegovo krmarjenje med željami in potrebami lastnika zbirke na eni ter upravno-finančnimi omejitvami, ki mu jih je narekoval njegov »delodajalec«, kranjski deželni odbor, na drugi strani.

Full Text
Published version (Free)

Talk to us

Join us for a 30 min session where you can share your feedback and ask us any queries you have

Schedule a call