Trajnost i promena. Abortusna kultura, liberalizacija propisa i pokušaji seksualne edukacije stanovništva Jugoslavije (1918–1991)

Ivana Dobrivojevic Tomic

doi:10.51663/pnz.59.3.06

Abstract

Prispevek preučuje ureditev in prakso načrtovanja družin v Jugoslaviji v 20. stoletju. Čeprav so se družbeno-gospodarske razmere v državi spreminjale, dvigal se je življenjski standard in kontracepcija je postala širše dostopna, je za večino parov v celotnem dvajsetem stoletju splav, najprej nezakonit, nato zakonit, ostal eden od osnovnih "metod" spontanega in nepremišljenega načrtovanja starševstva. Paradoksalno je, da je bil, kljub svobodnejši spolnosti in seksualni revoluciji, ki sta se zgodili po vojni, ter prizadevanjem za odpiranje svetovalnih centrov, širjenju kontracepcije in t. i. "humanizaciji odnosov med spoloma", eden temeljnih uspehov državne politike na področju načrtovanja družine dekriminaliziranje splava in njegova "selitev" v bolnišnice in ambulante. Na podlagi virov iz Arhiva Jugoslavije in relevantnih periodičnih publikacij ter literature bo avtorica skušala odgovoriti na vprašanje, zakaj je imela državna politika pri tem skromne rezultate, pa tudi, kakšni motivi so vplivali na pare, da so se odločali za družine z enim ali dvema otrokoma.

Highlights

Iskustvo i posledice Prvog svetskog rata temeljno su izmenili društva gotovo svih evropskih zemalja
Despite liberalisation of sexuality and the sexual revolution after World War 2 and attempts at creating counselling centres, promotion of contraception and the so called “humanization of relations between the sexes”, one of the main successes of state policy in the field of family planning was the decriminalisation of abortion and its “move” to hospitals and ambulatory care clinics
On the basis of sources from the Archives of Yugoslavia and relevant periodical press and literature, the author will attempt to answer the question why this state policy had such poor results and which motives influenced couples to decide on families with one or two children

Summary

Ivana Dobrivojević Tomić*

Liberalizacija propisa i pokušaji seksualne edukacije stanovništva Jugoslavije (1918–1991). Čeprav so se družbeno-gospodarske razmere v državi spreminjale, dvigal se je življenjski standard in kontracepcija je postala širše dostopna, je za večino parov v celotnem dvajsetem stoletju splav, najprej nezakonit, nato zakonit, ostal eden od osnovnih »metod« spontanega in nepremišljenega načrtovanja starševstva. I. »humanizaciji odnosov med spoloma«, eden temeljnih uspehov državne politike na področju načrtovanja družine dekriminaliziranje splava in njegova »selitev« v bolnišnice in ambulante. Na podlagi virov iz Arhiva Jugoslavije in relevantnih periodičnih publikacij ter literature bo avtorica skušala odgovoriti na vprašanje, zakaj je imela državna politika pri tem skromne rezultate, pa tudi, kakšni motivi so vplivali na pare, da so se odločali za družine z enim ali dvema otrokoma.

Nasleđe Kraljevine Jugoslavije

Iskustvo socijalističke Jugoslavije

Objavljeni izvori

SUMMARY