Tradicija, konvencija in modernost: predgovori v prvem hispanoameriškem romanu

Abstract

Prispevek je študija o šestih predgovorih k delu J. J. Fernándeza de Lizardija El Periquillo Sarniento, ki velja za prvi hispanoameriški roman. Lizardi je sicer uporabil tradicionalni pripovedni okvir, špansko pikaresko, toda El Periquillo Sarniento, ki med drugim kaže številne vzporednice s Cervantesovim Don Kihotom, je nedvomno razsvetljenski roman. Čeprav je Periquillo spočetka prikazan kot pícaro, skozi vzgojni proces v zgodbi postane vzor moderne miselnosti in vrednot.V svoji naratološki študiji avtor pokaže, da ta roman že predgovori jasno postavljajo izven obstoječih tradicionalnih okvirov pikaresknega žanra, pa tudi izven razumevanja predgovora kot pripovedne konvencije, ki je veljala v španskem zlatem veku. Lizardi namreč bodisi spremeni pripovedno strukturo predgovorov bodisi v njih prenovi in prilagodi konvencionalno, že v klasičnih prologih uveljavljeno topiko. Ta sprememba v formalnem in estetskem pogledu je nedvomno odraz modernosti pripovedne tehnike, glede na Lizardijeve izrazito vzgojne namene pa jo lahko vidimo tudi kot način vzpostavitve trdnejšega pakta z bistroumnim in rahločutnim bralcem, da bi ta postal dovzetnejši za miselnost in vrednote, ki jih zastopa roman.