Abstract
In the Ilirska Bistrica area the largest hitherto known landslide in Slovenia, 5 km wide and 5.5 to 6 km long, was initiated at the end of Pliocene or in the lower Quaternary. Its formation was a consequence of tectonic structure and dynamics of the movements in that area. The landslide slumped from the morphologically uplifted thrust front of the External Dinaridic Thrust Belt into the rapidly subsiding Ilirska Bistrica basin that has pull apart characteristics along the Raša fault. This structure and dynamics resulted into a failure of the supporting slope. Additional reason for triggering the slide could have been a strong earthquake in the Ilirska Bistrica seismic zone which is hypothetically connected to the Raša fault. The entire town area of Ilirska Bistrica is situated on the toe of the fossile landslide.
Highlights
In the Ilirska Bistrica area the largest hitherto known landslide in Slovenia, 5 km wide and 5.5 to 6 km long, was initiated at the end of Pliocene or in the lower Quaternary
Odlomna brežina plazu tvori veli~astni amfiteater s premerom 5 km, ki v pre~ni smeri sega od grape potoka Trnov{~ka do severovzhodnega pobo~ja Gabrovca, v vzdolžn i smeri pa od skrajn ega odseka odlomnega roba, ki poteka po jugozahodnih pobo~jih Volovje rebri, Lunjevice in Devina do pete plazu na kateri stoji Ilirska Bistrica v celoti
Severno mejo bazena bi v tem primeru tvoril južni krak Ra{kega preloma, ki poteka od Vrem{~ice proti Ribnici in Bitnjam, južno mejo pa prelom, ki ga na digitalnem modelu reliefa in obstoje~i OGK ni mogo~e izlo~iti, ker poteka po mo~no komprimiranih in nagubanih fli{nih plasteh apikalnega dela Južnoistrskega strukturnega klina (Placer et al, 2010)
Summary
Na ožjem obmo~ju Ilirs ke Bistrice in nad me stom je na digitalnem modelu reliefa mogo~e opaziti star fosilni plaz, ki se kljub starosti jasno odraža v reliefu (sl. 2). 3A) in iz Milanke na Volovji rebri, ki je del odlomnega roba plazu 4) do severovzhodnega pobo~ja Gabrovca (kota 993), v vzdolžn i smeri pa od skrajn ega odseka odlomnega roba, ki poteka po jugozahodnih pobo~jih Volovje rebri, Lunjevice (kota 1018) in Devina (kota 1088) do pete plazu na kateri stoji Ilirska Bistrica v celoti. Pogled z Milanke na odlomni rob (1), robno kadunjo (2) in reverzno pobo~je z ozna~en o smerjo nagiba (3). 1. Boundary of the landslide del plazu dolg okoli 5,5 do 6 km. Horizontalni premik pete plazu je danes nemogo~e natan~neje dolo~iti, lahko le ugotovimo, da je ~elo Snežni{kega nariva premaknjeno proti jugozahodu Premik zaradi plazu je lepo viden na geolo{ki karti Plaz nakazuje tudi zna~ilna geomorfolo{ka posebnost pobo~ja nad Ilirsko Bistrico. Povr{ina splazele mase zna{a okoli 20 km, pro stornina pa okoli 5 km
Talk to us
Join us for a 30 min session where you can share your feedback and ask us any queries you have