Abstract

Med leti so evropska ustavna sodisca vselej kazala posebno zavezanost k ucinkovitemu varstvu temeljnih pravic v Evropi, vkljucno v razmerju do prava Skupnosti. Evropsko sodisce pravice je s pomocjo sodne prakse vzpostavilo impresivno paleto pravic, ki so sedaj postopoma prevzete s strani zakonodajnih organov EU. Sprejem Listine temeljnih pravic in Ustavne pogodbe je sedaj treba upostevati v tem reflektivnem procesu. Tudi ob neobstoju pravno zavezujoce Listine temeljnih pravic imamo, vsaj kar zadeva temeljne pravice, že sedaj tri razlicne tipe pravnih virov, ki sobivajo v Evropi. Ob tem imamo tudi tri razlicne tipe jurisdikcije pri uporabljanju teh treh razlicnih virov prava. Zacetek veljavnosti Listine temeljnih pravic bi bila zato dodatna, cetudi nadvse pomembna komponenta že obstojecih izvorov prava EU. Nobena jurisdikcija v Evropi danes ni razbremenjena dolžnosti uresnicevanja ali varovanja temeljnih pravic. Obstojeci pravni sistemi ne le sobivajo, temvec tudi prekrivajo drug drugega, kar postavlja vsaj dva velika izziva za prihodnost: enega, kar zadeva ucinkovitost varstva clovekovih pravic, drugega – ki je povezan s prvim -, pa kar zadeva potrebe po ohranitvi pravne gotovosti. Listina temeljnih pravic torej predstavlja dodano vrednost EU, ki na temelju EKCP formalno vpeljuje lasten sistem pravic kot minimalnih standardov v okviru prava EU. Potreba po pristopu EU k EKCP je bila sedaj sprejeta kot nujnost.

Full Text
Published version (Free)

Talk to us

Join us for a 30 min session where you can share your feedback and ask us any queries you have

Schedule a call