Abstract
Uvod: Zdravstveno osebje ima velik vpliv na doživljanje staršev ob rojstvu nedonošenega otroka. Namen raziskave je bil preučiti in predstaviti doživljanje mater ob rojstvu nedonošenega otroka.Metode: Uporabljena je bila deskriptivna fenomenološka analiza. Na namenskem vzorcu enajstih mater, ki so imele izkušnjo rojstva nedonošenega otroka, rojenega med 24. in 35. tednom gestacije, so bili izvedeni delno strukturirani intervjuji. Najmlajša intervjuvanka je bila ob porodu stara 24 let in najstarejša 36. Za osem izmed njih je bil porod nedonošenega otroka prvi porod. Raziskava je potekala med majem in junijem 2017. Podatki so bili analizirani s pomočjo Giorgijevega pristopa, značilnega za fenomenološko raziskavo.Rezultati: Strukturo opisa sestavljajo štiri tematske skupine, ki opredeljujejo doživljanje mater ob rojstvu nedonošenega otroka: (1) potek poroda: želje in pričakovanja; (2) reprezentacijo materinstva: čustvovanje, navezanost, empatijo, spomine; (3) čustvovanje in skrb za nedonošenega otroka v poporodnem obdobju ter (4) (ne)profesionalnost zdravstvenih delavcev.Diskusija in zaključek: Izsledki raziskave kažejo, da je večina mater iskala vzroke prezgodnjega poroda. Veliko jim je pomenila podpora svojcev, zdravstvenih delavcev ter »sotrpink« z oddelka. Večina mater se je med porodom in hospitalizacijo soočala z negativnimi občutki; empatičen odnos zaposlenih jih je spodbujal in navdajal z upanjem ter zaupanjem.
Highlights
Health care professionals have a considerable impact on how parents experience the birth of a premature infant
The purposive sample contained eleven mothers who have experienced the premature birth of a child, delivered at between 24 and 35 weeks of gestation
Data was analysed using the Giorgi approach, which is typically used in phenomenological research
Summary
V slovenskem prostoru je malo raziskav, ki proučujejo doživljanja staršev ob rojstvu nedonošenega otroka, še posebej tistih, povezanih z vlogo zdravstvenih delavcev. Namen in s tem povezan cilj raziskave je bil zato preučiti izkušnjo mater od trenutka, ko se zavedo, da bo otrok rojen predčasno, ob rojstvu ter po njem ter njihovo celovito doživljanje sveta okrog sebe, zlasti z vidika nudene podpore in oskrbe s strani zdravstvenih delavcev. V skladu s postavljenimi cilji sta bili razviti naslednji raziskovalni vprašanji: − Kakšna so bila pričakovanja mater nedonošenih otrok do zdravstvenih delavcev med porodom nedonošenega otroka in po njem? Glavna metoda deskriptivne fenomenologije je raziskovanje, analiziranje in opisovanje fenomena na takšen način, da obdrži čim bolj realno sliko. Raziskovalec mora iskati vsebino in jo zavesti v čisti obliki, torej brez predsodkov, z ignoriranjem vsega znanja, ki ga o raziskovanem vprašanju že ima, da dobi čim širši, objektiven pogled na samo bistvo (Gåre Kymre & Bondas, 2013; Matua, 2015; Currie, et al, 2018)
Sign-in/Register to view highlights & summary Sign-in/Register to access full text options 
Talk to us
Join us for a 30 min session where you can share your feedback and ask us any queries you have
Schedule a callDisclaimer: All third-party content on this website/platform is and will remain the property of their respective owners and is provided on "as is" basis without any warranties, express or implied. Use of third-party content does not indicate any affiliation, sponsorship with or endorsement by them. Any references to third-party content is to identify the corresponding services and shall be considered fair use under The CopyrightLaw.
