Abstract

Članek obravnava raziskovalno-razvojno dejavnost (RR) kot enega izmed osnovnih dejavnikov, ki pospešujejo inovativnost, tehnološki razvoj ter posredno gospodarsko rast in konkurenčnost posameznih ekonomij in podjetij. Mednarodne primerjave na makroekonomski ravni v preteklih 17 letih kažejo počasno rast koeficienta med RR izdatki in ustvarjenim BDP. V najbolj razvitih državah se delež RR izdatkov približuje ali celo presega 3 % BDP. Slovenija sodi med države, ki v opazovanem obdobju ne dosegajo povprečja OECD, ki je leta 2016 znašalo 2,3 % BDP. Za Slovenijo smo ugotovili v letih 2013-2017 padajoči trend RR zaradi različnih razlogov (drugačno zajemanje RR, davčne olajšave, konjunkturna gibanja). V izrazito majhnem deležu usmerjenih uporabnih raziskav in eksperimentalnega razvoja lahko iščemo vzroke za tehnološke zaostanke v slovenskem gospodarstvu.
 Raziskovalna politika mora v prihodnje v večji meri: spodbujati interaktivno sodelovanje med podjetji, inštituti, univerzami ter državnimi institucijami; spremeniti strukturo javno financiranih raziskav v korist ciljno usmerjenih uporabnih raziskav; povečati internacionalizacijo z vključevanjem v mednarodne verige vrednosti; razvijati trg inovativnih javnih naročil. RR management v podjetjih mora pospešiti inovacijska prizadevanja ne le v visoko tehnoloških segmentih, temveč tudi na področju srednje in nizke tehnologije z večjo vlogo tveganega kapitala, bistvenim povečanjem števila raziskovalcev v podjetjih ter uporabo vavčerskega sistema za raziskovalne in svetovalne storitve, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih.

Full Text
Published version (Free)

Talk to us

Join us for a 30 min session where you can share your feedback and ask us any queries you have

Schedule a call