Pokrajine v Sloveniji

Abstract

Priprava zakona o pokrajinah izhaja na eni strani iz notranjih, slovenskih potreb, na drugi pa tudi iz teženj po mednarodni primerljivosti. Pomen pokrajin kot druge stopnje lokalne samouprave, vidimo predvsem v možnostih usklajevanja razvojnih problemov in v decentraliyaciji Slovenije. Razvojno stagnirajoča in nazadujoča območja obsegajo že več kot 70% Slovenije. Sredstva, ki jih posamezne regije danes dobivajo neposredno od države, so nezadostna, vsekakor pa pod povprečjem sredstev v državah EU. Analiza demografskih podatkov, zaposlitvene in ekonomske strukture, infrastrukturnega ter izobrazbenega potenciala opozarjajo na velike razlike med posameznimi slovenskimi regijami. Razlog za uvajanje pokrajin leži tudi v različnosti regionalnih problemov npr. v Zasavju, Pomurju, na Gorenjskem ali v Primorju. Odsotnost administrativne razdelitve Slovenije zamegljuje regionalno raznolikost, ki je specifična tudi v primerjavi z drugimi evropskimi državami.Prav tako ne gre poenostavljati ali spregledati akutnih regionalnih problemov, ki jih še povečuje tudi odnos med centralno oblastjo in velikim številom zelo različnih občin.