Abstract

Uvod: Prisilni ukrepi se v predbolnišničnem okolju pogosto uporabljajo. Namen raziskave je bil raziskati pojavnost in odnos reševalcev do prisilnih ukrepov.
 
 Metode: Vprašalnik je izpolnilo 178 reševalcev. Vsi sklopi vprašalnika so dosegli primerno zanesljivost (Cronbach alfa > 0,8). Podatki so bili analizirani z opisno statistiko, t-testom, testom ANOVA in Pearsonovo korelacijo ob upoštevani statistični značilnosti p < 0,05. 
 
 Rezultati: S prisilnim ukrepom se je že srečalo 165 (92,7 %) reševalcev. Ženske reševalke se v primerjavi z moškimi reševalci počutijo manj varne (t = 3,243, p = 0,03) in se bolj strinjajo s posredovanjem policije (t = –0,572, p = 0,03). Na terenu se najpogosteje uporablja vezanje s policijskimi lisicami, tj. s t. i. vezicami (x = 3,30, s = 1,15). Agresija, usmerjena proti drugim (x = 4,22, s = 0,86), agresija, usmerjena proti sebi (x = 4,23, s = 0,76), in nemir (x = 3,23, s = 0,98) so najbolj upravičeni razlogi za uporabo prisilnih ukrepov. Reševalci menijo, da potrebujejo več znanja s tega področja (x = 3,90, s = 1,01).
 
 Diskusija in zaključek: Reševalci navajajo podobne vzroke za uporabo prisilnih ukrepov, kot jih v že predhodnih raziskavah navajajo zaposleni v bolnišnicah. Toda mnenje reševalcev o uporabi teh sredstev je negativno, z njihovo uporabo se v večji meri strinjajo samo v primeru pacientov z agresivnim vedenjem. Pri svojem delu se reševalci počutijo ogrožene. Glede uporabe prisilnih ukrepov potrebujejo usposabljanje in izobraževanje.

Highlights

  • Coercive measures are often used in prehospital environments

  • Data was represented with descriptive statistics, T test, ANOVA test and Pearson correlation with considering statistical significance (p < 00.5)

  • Aggression of patients directed at others ( = 4.22, s = 0.86), aggression directed at themselves ( = 4.23, s = 0.76) and agitation ( = 3.23, s = 0.98) are seen as the most justifiable causes for the use of coercive measures

Read more

Summary

Namen in cilji

Pojavnost prisilnih ukrepov je povezana predvsem z odnosom zaposlenih v zdravstveni negi do njihove uporabe (Boyle, et al, 2007; Happel & Koehn, 2010; Szpark, et al, 2013). Da bomo ugotovili odnos reševalcev do prisilnih ukrepov, njihovo oceno pogostosti nasilja nad zaposlenimi in njihovo oceno uporabnosti različnih prisilnih ukrepov v predbolnišničnem okolju. − Kako pogosto se reševalci srečujejo z intervencijami, kjer je potrebna uporaba prisilnih ukrepov?. − Kakšne so razlike pri odnosu reševalcev do uporabe različnih prisilnih ukrepov glede na spol?. − Kakšen je občutek varnosti reševalcev pri zdravstveni obravnavi nasilnega pacienta?. Raziskava je temeljila na neeksperimentalni opisni metodi kvantitativnega raziskovanja

Opis instrumenta
Opis vzorca
Opis poteka raziskave in obdelave podatkov
Prisilni jopič
Findings
Višješolska ali visokošolska izobrazba
Full Text
Paper version not known

Talk to us

Join us for a 30 min session where you can share your feedback and ask us any queries you have

Schedule a call

Disclaimer: All third-party content on this website/platform is and will remain the property of their respective owners and is provided on "as is" basis without any warranties, express or implied. Use of third-party content does not indicate any affiliation, sponsorship with or endorsement by them. Any references to third-party content is to identify the corresponding services and shall be considered fair use under The CopyrightLaw.