Abstract

Članek je posvečen antični teoriji o mešani ustavi, zlasti pa Ciceronovi uporabi te ideje v Državi. Po interpretaciji, ki jo podaja avtor, je treba politične ideje Države razumeti v kontekstu Ciceronovega političnega položaja v času, ko je dialog nastal. V nasprotju z zelo razširjenim prepričanjem, da je Državaizraz pro-pompejanskega monarhizma, je mogoče pokazati, da je Cicero v ideji o mešani ustavi videl predvsem sredstvo za ponovno vzpostavitev ravnotežja med konzuloma, senatom in komiciji. Sklepni del prispevka je posvečen kontroverzni tezi Aloisa Riklina, ki iz pregleda novoveške recepcije idej o mešani ustavi izpelje sklep, da paradigma delitve oblasti, ki je temelj sodobne predstavniške demokracije, izvira prav iz antične teorije o mešani ustavi.

Full Text
Published version (Free)

Talk to us

Join us for a 30 min session where you can share your feedback and ask us any queries you have

Schedule a call