Abstract
Plants respond to pest attack, among other mechanisms, by producing specific proteins with insecticidal properties. Proteins with toxic effects on insects have also been discovered in many other organisms, especially fungi and bacteria. Due to their biological function, insecticidal proteins represent an important potential in the development of more environmentally friendly plant protection methods. Increasing knowledge about the mode of action of insecticidal proteins and the identification of genes encoding their synthesis enable the breeding of transgenic plants resistant to insect pests and the development of new bioinsecticidal agents. The Colorado potato beetle (Leptinotarsa decemlineata) is one of the most important pests of potato, so the study of such control methods is crucial for the development of sustainable integrated pest management strategies of potato. This review highlights the properties of some groups of insecticidal proteins and their modes of action, and summarizes examples of studies of their use for the control of Colorado potato beetle.
Highlights
Plants respond to pest attack, among other mechanisms, by producing specific proteins with insecticidal properties
Rastline so med evolucijo razvile različne mehanizme za obrambo pred rastlinojedimi organizmi
Odziv rastlin na mehanske poškodbe zaradi napada grizočih žuželk vključuje morfološke prilagoditve in sintezo različnih kemičnih snovi, od preprostejših spojin do kompleksnejših proteinskih struktur, ki zavirajo rast, razvoj ter razmnoževanje škodljivih organizmov (Tripathi in Mishra, 2016)
Summary
Lektini so proteini neimunskega izvora, ki imajo mesta za specifično vezavo ogljikovih hidratov. Vsebnost lektinov se v rastlinskih tkivih poveča tudi ob napadu škodljivih organizmov, na podlagi česar so ugotovili njihovo vlogo pri induciranem odzivu rastlin na napad škodljivih organizmov, predvsem žuželk. Poleg stročnic so pozneje proti omenjenemu škodljivcu ugotovili delovanje lektinov iz številnih rastlinskih vrst (Zhu in sod., 1996). Izoliranih iz različnih rastlinskih vrst, je pri genski transformaciji in vnosu v ciljne rastline težko predvideti; njihova učinkovitost je lahko vprašljiva tudi zaradi številnih neznank o načinih delovanja proti žuželkam na molekularni ravni (Dang in Van Damme, 2015), slabše pa so preučeni tudi njihovi vplivi na neciljne organizme (Vandenborre in sod., 2011, Dang in Van Damme, 2015). Nasprotno pa so gene za sintezo nekaterih lektinov iz nerastlinskih virov že vnesli v rastline, kot na primer gene za sintezo lektinov iz jajčnih beljakov za zatiranje koloradskega hrošča, ki so jih preizkušali v poskusih s transgenimi rastlinami krompirja (Cooper in sod., 2009)
Sign-in/Register to view highlights & summary Sign-in/Register to access full text options 
Free) 
Talk to us
Join us for a 30 min session where you can share your feedback and ask us any queries you have
Schedule a call
