Grški vplivi v Ovidijevem Koledarju

Abstract

V prispevku raziskujemo, v čem se je Ovidij pri svoji didaktični pesnitvi o rimskem koledarju Fastinaslanjal na grško izročilo ajtiološkega upesnjevanja koledarskih enot in astronomije, v čem pa je bil njegov pristop izviren. Med izvirne poteze vsekakor štejeta razsežnost zastavljenega projekta, ki po kronološkem zaporedju obdela večino dni od januarja do junija, in očitna ambicija po stvaritvi besedila, ki bi kljub ne-herojski elegični meri delovalo kot svojevrsten nacionalni ep: tematika rimskih koledarskih praznikov naj bi ustvarjala in utrjevala občutek, kaj pomeni biti Rimljan v avgustejski dobi. Tako je Ovidij grški model ajtiološke pesnitve v elegičnem distihu napolnil z rimsko vsebino, to pa spet nerazdružljivo prepletel s številnimi grškimi nadrobnostmi.