Britanske ocene obrambnih zmogljivosti jugoslovanske vojske po sporu z Informbirojem med letoma 1948 in 1951

Blaž Torkar

doi:10.51663/pnz.60.3.10

Abstract

Prispevek obravnava obdobje med letoma 1948 in 1951, ki je veljalo za eno najtežjih v zgodovini povojne Jugoslavije. Leta 1948 je bila izdana resolucija Informbiroja, s katero je bila Komunistična partija Jugoslavije izključena iz Informbiroja. Pričakovanje vojaške intervencije Sovjetske zveze in njenih satelitov je v Jugoslaviji sprožilo veliko upravno-organizacijskih in doktrinarnih sprememb, s katerimi se je Jugoslovanska armada odzivala na strateške premike v vojaškopolitičnem položaju države. Ta kriza je ponovno pripeljala do proučevanja izkušenj iz narodnoosvobodilne vojne in prisilila Jugoslavijo, da je vzpostavila tesnejše stike z zahodnimi državami. Vojaško in politično dogajanje v Jugoslaviji je natančno spremljala tudi britanska vlada, ki je od britanskega vojaškega atašeja prejemala poročila o stanju v jugoslovanskih oboroženih silah. Posebej so zanimive britanske ocene sposobnosti obrambe Jugoslovanske armade v primeru sovjetske vojaške intervencije in tega, kako bi lahko Britanci v takih primerih vojaško oskrbovali jugoslovansko stran.

Highlights

Konec druge svetovne vojne je v Jugoslaviji prinesel zmago narodnoosvobodil nemu gibanju (NOG), na čelu katerega je bil Josip Broz Tito
In the Yugoslav Army, the influence of the Soviet model was dominant, as Soviet instructors were present in its ranks, includ ing the headquarters, and the Yugoslav Army personnel had been trained in the Soviet Union
Immediately after the war, the Yugoslav Army started equipping itself with weapons from the Soviet Union

Summary

Blaž Torkar*

Prispevek obravnava obdobje med letoma 1948 in 1951, ki je veljalo za eno najtežjih v zgodovini povojne Jugoslavije. Leta 1948 je bila izdana resolucija Informbiroja, s katero je bila Komunistična partija Jugoslavije izključena iz Informbiroja. Pričakovanje vojaške intervencije Sovjetske zveze in njenih satelitov je v Jugoslaviji sprožilo veliko upravno-organizacijskih in doktrinarnih sprememb, s katerimi se je Jugoslovanska armada odzivala na strateške premike v vojaškopolitičnem položaju države. Vojaško in politično dogajanje v Jugoslaviji je natančno spremljala tudi britanska vlada, ki je od britanskega vojaškega atašeja prejemala poročila o stanju v jugoslovanskih oboroženih silah. Posebej so zanimive britanske ocene sposobnosti obrambe Jugoslovanske armade v primeru sovjetske vojaške intervencije in tega, kako bi lahko Britanci v takih primerih vojaško oskrbovali jugoslovansko stran. Ključne besede: Jugoslovanska armada, Informbiro, Velika Britanija, Federativna ljudska republika Jugoslavija, vojaška pomoč, Sovjetska zveza

Jugoslovanska vojska pod vplivom Sovjetske zveze

Arhivski viri

SUMMARY