Vladimir Lovec je bil izjemen v svoji vsestranskosti. Poleg ustvarjanja, pedagoškega udejstvovanja, poustvarjanja in vodenja je imela mesto v Lovčevi produkciji tudi glasbenokritiška dejavnost, ki šteje 88 objavljenih glasbenih kritik (ohranjene kritike hrani Glasbena zbirka NUK) v časopisih Ljudska pravica, Tedenska tribuna, Slovenski Jadran in Primorske novice, glasbene kritike pa so variirale glede na različne dejavnike. Namen prispevka je zato v prvem delu analizirati trende Lovčevih glasbenih kritik glede na čas nastanka, kraj izvedbe, izvajalce, publikacijo in samo naklonjenost kritike (v smislu, ali je bila pozitivna, negativna ali nevtralna). V drugem delu pa skuša prispevek ponuditi oris Lovčevega glasbenokritičnega sloga.

Vladimir Lovec (1922–1992) je pomembno soustvarjal glasbeno življenje Kopra in slovenske Istre v 2. polovici 20. stoletja kot skladatelj, dirigent, pedagog in ravnatelj koprske glasbene šole, glasbeni kritik in publicist ter dejaven pri organizaciji glasbenih dogodkov, s svojimi kompozicijami pa je prispeval tudi k slovenski glasbeni dediščini.

Predmet analize so simfonična dela Vladimirja Lovca, ki sicer ne predstavljajo osrednjega dela skladateljevega opusa, gotovo pa odsek, ki kaže splošne skladateljeve estetske in poetološke značilnosti. V estetskem pogledu je avtor zavezan tradicionalnemu izrazu, ki pa ga skuša mestoma eklektično dopolnjevati še z drugimi slogi preteklosti. Pri tem se kot posebej izstopajoče pokaže, da avtor, kljub raznolikim slogovnim impulzom, zelo pogosto sledi lastnim oblikovalnim postopkom, torej poetološkim načelom, ob katerih se zazdi, da je potrebno Lovčev opus motriti v njegovem odnosu do evropskega in slovenskega modernizma.

Nove funkcionalnosti na mobilni platformi za učenje glasbene teorije so usmerjene v prima vista izvajanje ritmičnih in melodičnih vzorcev ter so integrirane v celostno zasnovo platforme, saj ohranjajo enotne poigritvene elemente. Evalvacija uporabniške izkušnje novih igrificiranih pripomočkov je ponudila pozitivne povratne informacije, ki so spodbudni za popularizacijo in nadaljnji razvoj aplikacije.

This paper investigates the adoption of chaos theory into Etude No. 5 by Razak Abdul Aziz. Using pitch-class set to analyse the work, the study unveils several chaotic elements. By providing a unique perspective of investigating musical works from the viewpoint of chaos, this study enriches music scholarship.

This study investigates the revolutionization of the application of ChatGPT with respect to its accessibility, creativity, and impact on music industry in China. To achieve this, the study employed Z-test technique for difference in proportion and the ordered logistic regression model. These methods were used to explore deeper into suitable strategies using survey with a sample size of 385 music artists including music producers, songwriters, artists/musicians, and sound engineers.