Uvod: Preračunavanje odmerkov in hitrosti pretoka zdravil je ključni del zdravstvene nege, ki neposredno vpliva na varnost zdravljenja in zdravje pacientov. Strokovne ocene kažejo, da so izračuni v zdravstveni negi natančni v 60–90 % primerov. Digitalna tehnologija ponuja velik potencial za zmanjšanje napak pri izračunih zdravil. Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv uporabe mobilne aplikacije NurseCal na natančnost in hitrost izračunov odmerkov zdravil pri študentih zdravstvene nege v primerjavi s klasično tehniko računanja.Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metoda raziskovanja s kvazieksperimentalnim raziskovalnim načrtom z neekvivalentno kontrolno skupino in brez predtestiranja. Aprila 2022 je bil med študenti drugega in tretjega letnika zdravstvene nege (n = 198) izveden eksperiment z mobilno aplikacijo NurseCal. Kontrolna skupina je rešila sedem izračunov brez aplikacije, eksperimentalna skupina pa je za te izračune uporabila aplikacijo. Za statistično analizo podatkov pri primerjavi dveh neodvisnih skupin smo uporabili Shapiro-Wilkov test ter neparametrični Mann-Whitneyjev U-test.Rezultati: Študenti, ki so uporabljali mobilno aplikacijo NurseCal, so rezultat dosegli hitreje (U = 619, p = 0,001). Ugotovljene so bile statistično pomembne razlike v pravilnosti izračunov (U = 7372, p < 0,001).Diskusija in zaključek: Z raziskavo smo potrdili uporabnost mobilne aplikacije NurseCal za izračun odmerkov in hitrosti pretoka zdravil s strani študentov. S tem bi lahko zmanjšali število napak. Možnost uporabe obstaja tako v izobraževalni kot zdravstveni dejavnosti, vendar bi bilo njeno uporabo v klinični praksi smiselno predhodno raziskati še na drugih populacijah in večjih vzorcih.

Uvod: V javni percepciji so se skozi čas oblikovale napačne predstave o okužbi z virusom humane imunske pomanjkljivosti (HIV) in sindromom pridobljene imunske pomanjkljivosti (aids). Prepričanje, da je virus HIV vezan na določene skupine ljudi, prispeva k stigmatizaciji in socialnemu izključevanju, kar otežuje vključevanje v družbo in dostop do zdravstvene oskrbe. Namen raziskave je bil preveriti povezanost med znanjem izvajalcev zdravstvene nege o okužbi z virusom HIV in prepričanji, ki jih imajo zdravstveni delavci o okuženih s tem virusom.Metode: Izvedena je bila kvantitativna raziskava. Podatke smo zbrali z vprašalnikom na priložnostnem vzorcu 166 oseb (87,3 % ženskega spola). Notranjo konsistentnost vprašalnika smo potrdili z izračunom Cronbach alfe za podlestvice, nastale na podlagi faktorske analize (0,773 (95% CI [0,705; 0,827]) in 0,746 (95% CI [0,670; 0,807]).Rezultati: Eksplorativna faktorska analiza je pokazala, da se jasno izločita dva faktorja oziroma zaščitniška in obtoževalna prepričanja (51,1 % variance). Zaščitniška prepričanja so bila povezana z znanjem o okužbi (r = –0,439, p < 0,001). Regresijska analiza je pokazala, da sta delovna doba (b = –0,045, t = –3,065, p = 0,002) in zaposlitveni status diplomirane medicinske sestre/zdravstvenika (v primerjavi z bolničarjem negovalcem) (b = 1,080, t = 2,43, p = 0,016) značilna napovedovalca znanja o virusu HIV.Diskusija in zaključek: Z omogočanjem pogostejših izobraževanj o okužbah z virusom HIV bi lahko zmanjšali strah zdravstvenih delavcev in stigmatizacijo pacientov ter izboljšali njihovo oskrbo.

Uvod: Populacija se iz leta v leto stara in sooča s posledicami staranja družbe. Mnogi starejši uporabljajo verske dejavnosti kot način spoprijemanja s stresom, ki jim lahko predstavljajo podporo ter vir smisla in upanja. Namen tega pregleda je bil ugotoviti, kakšna je povezava med religioznostjo na duševnim zdravjem starejših oseb.Metode: Pregledana je bila znanstvena literatura v mednarodnih podatkovnih bazah MEDLINE, Wiley Online Library, Web of Science, ScienceDirect, SAGE. Potek izbora literature je bil narejen po smernicah PRISMA, pri vključenih raziskavah je bila ocenjena kakovost, ugotovitve pa so bile povzete opisno.Rezultati: V končni pregled je bilo vključenih sedem raziskav. Oblikovane so bile tri glavne teme: (I) pozitiven vpliv religioznosti, (II) negativen vpliv religioznosti ter (III) verske dejavnosti kot intervencijska podpora. Religioznost in verske dejavnosti lahko delujejo zaščitno, če so povezane s podporo, zdravimi vedenji in občutkom varnosti, ali pa predstavljajo oviro, če temeljijo na strahu in odvračanju od strokovne pomoči.Diskusija in zaključek: Nekatere verske dejavnosti (molitev, odpuščanje in druge intervencije) pomembno vplivajo in duševno zdravje. Te dejavnosti lahko starejšim osebam prinesejo razbremenitev, občutek miru, okrepijo socialno mrežo ter vitalnost. Verske dejavnosti lahko imajo podporno vlogo pri zdravljenju določenih duševnih težav, vendar je nujno, da posameznik sodeluje in se strinja z vključevanjem teh vidikov v načrt zdravstvene nege ter da izvajalci zdravstvene nege to upoštevajo v celostnem pristopu v okviru zdravstvene nege.

Uvod: Uspešna implementacija koncepta družini usmerjene zdravstvene oskrbe v klinično okolje je velik izziv za multidisciplinarni tim pri zdravljenju otrok z rakom in njihovih družin. Namen raziskave je bil preučiti percepcijo in prakso tima v slovenskem okolju.Metode: Raziskava je bila izvedena z anketnim vprašalnikom o oskrbi, osredotočeni na družino v pediatrični onkologiji (angl. Family-Centered Care Questionnaire-Revised). Vzorec je vključeval 80 članov multidisciplinarnega tima, od katerih je 63 vrnilo izpolnjene anketne vprašalnike. Podatki so bili analizirani s programom SPSS, uporabljeni so bili deskriptivni in interferenčni statistični postopki, vključno z Mann-Whitneyjevim U-testom in Kruskal-Wallisovim testom.Rezultati: Raziskava je pokazala, da se multidisciplinarni tim, ki obravnava otroke z rakom, v veliki meri zaveda pomena oskrbe, osredinjene na otroka in družino (x = 2,28, s = 0,550). Obstajajo odstopanja v zavedanju pomena skrbi za celotno družino (x = 2,60, s = 0,670). Razlike so bile ugotovljene glede vključevanja staršev v oskrbo, predvsem med strokovnjaki z različnimi delovnimi izkušnjami (p = 0,024) ter med negovalnimi timi intenzivne terapije in onkologije (p < 0,001).Diskusija in zaključek: Moramo si prizadevati za kakovostno sodobno zdravstveno oskrbo, ki zadostuje potrebam otroka in staršem ter vodi do boljših rezultatov zdravljenja, krajših hospitalizacij, večjega zadovoljstva in nižjih stroškov. To razumevanje mora biti vključeno v organizacijo, oblikovanje smernic, postopke ter v vsak stik strokovnjakov z družino.

Uvod: Razvoj genetike in genomike pomeni nove možnosti v medicini in zdravstveni negi. Genetsko testiranje, ki je osnova za te klinične dejavnosti, se je pojavilo tudi kot komercialna, samoplačniška spletna storitev. Namen pregleda literature je ugotoviti izzive za zdravstveno nego v povezavi z razvojem trga komercialnih genetskih in genomskih testiranj.Metode: Uporabljena je deskriptivna metoda dela s pregledom razpoložljive literature. V bazah PubMed/Medline, CINAHL Ultimate in ScienceDirect je bilo z uporabo Boolovih operaterjev izvedeno iskanje po ključnih besedah direct-to-consumer testing, genetic counselling in nursing ter sopomenkah. Zajeta je bila literatura v angleškem jeziku, ki ni bila starejša od deset let. Od zajetih 280 zadetkov je bilo analiziranih 12 člankov, ki so bili ovrednoteni glede na dokazno moč. Uporabljena je bila metoda tematske analize.Rezultati: Identificirane so štiri glavne teme: izkušnje zdravstvenih delavcev s komercialnim genetskim ali genomskim testiranjem, informiranje o komercialnem genetskem ali genomskem testiranju, kompetence medicinskih sester in vprašanje regulacije komercialnega genetskega in genomskega testiranja.Diskusija in zaključek: Na opisanem področju je malo empiričnih raziskav in znanstvene literature. Za splošno spopadanje z genomiko medicinske sestre potrebujejo ustrezno znanje. Smiselno je nadaljnje raziskovanje z že validiranimi vprašalniki, izdelava prototipne učne vsebine o komercialnem testiranju za medicinske sestre in oblikovanje ekspertnih mnenj po metodi Delfi o pomenu in načinih osveščanja različnih javnosti glede problematike komercialnega genetskega in genomskega testiranja.

Uvod: Vloga medicinskih sester v političnem procesu je ključnega pomena za izboljšanje zdravstvenih politik in kakovosti oskrbe, vendar je njihova aktivnost iz različnih razlogov pogosto omejena. Namen raziskave je proučiti in pojasniti dejavnike, ki so povezani z aktivno vlogo medicinskih sester pri oblikovanju politike v sistemu zdravstvenega varstva.Metode: Uporabljen je bil sistematičen pregled znanstvene literature v podatkovnih bazah CINAHL, Science Direct, Cochrane Library, Scopus, PubMed in COBIB.SI. Vključeni so bili znanstveni članki, objavljeni v slovenskem in angleškem jeziku, med letoma 2014 do 2024, ki so bili prostodostopni. Potek pregleda literature je prikazan z diagrami PRISMA. Rezultati so bili analizirani s tematsko analizo.Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih dvanajst virov: dva sistematična pregleda literature, pet kvalitativnih raziskav in pet presečnih raziskav iz devetih držav. Oblikovane so bile štiri tematske kategorije: (1) prednosti vključevanja medicinskih sester v politično odločanje, (2) slabosti in izzivi politične aktivnosti medicinskih sester, (3) priložnosti za povečanje angažiranosti medicinskih sester in (4) ovire pri vključevanju medicinskih sester v politični proces.Diskusija in zaključek: Medicinske sestre bi lahko prispevale k boljšim političnim odločitvam v zdravstvenem sektorju, vendar jim pogosto za aktivno sodelovanje na tem področju primanjkuje motivacije. Vključevanje medicinskih sester v politiko bi lahko bilo večje s povečanjem političnih veščin, spodbujanjem sodelovalnega obnašanja in opolnomočenjem na organizacijski ravni. Ključnega pomena je usklajeno delovanje vseh deležnikov zdravstvenega sistema ter zagotavljanje ustrezne podpore in izobraževanja za razvoj političnih kompetenc pri medicinskih sestrah.

Uvod: Zaposleni v zdravstveni negi se pri svojem delu soočajo s številnimi duševnimi, čustvenimi in fizičnimi obremenitvami, kar lahko vpliva na njihovo zadovoljstvo na delovnem mestu. Namen raziskave je preučiti učinkovitost klinične supervizije na zadovoljstvo na delovnem mestu pri zaposlenih v zdravstveni negi.Metode: Uporabljen je bil pregled literature v mednarodnih podatkovnih bazah v novembru 2024. Vključitveni kriteriji so bile raziskave, ki temeljijo na kvantitativni in kvalitativni metodologiji, ter sistematični pregledi literature v angleškem jeziku, ki se nanašajo na raziskovano temo in so bili objavljeni v zadnjih desetih letih. Raziskave so bile s pomočjo hierarhije dokazov razvrščene po nivojih in predstavljene v preglednici.Rezultati: Izmed 106 zadetkov so bili v končno analizo vključeni štirje izvirni znanstveni članki in trije pregledni znanstveni članki. V tretji nivo hierarhije dokazov je bil uvrščen en članek, v četrti nivo en članek, v peti nivo en članek, v šesti nivo en članek in v sedmi nivo trije članki. Kljub temu, da klinična supervizija v zdravstveni negi ni pogosto uporabljena, so bili na podlagi pregleda literature ugotovljeni pozitivni učinki. Pregled literature je pokazal tudi metodološke pomanjkljivosti, kot so raznolikost metodologij, odsotnost kontrolne skupine in majhen vzorec.Diskusija in zaključek: Na podlagi analize je bilo ugotovljeno, da klinična supervizija pozitivno vpliva na zaposlene v zdravstveni negi ter prispeva k ohranjanju in izboljšanju zadovoljstva z delom. V prihodnje bi se bilo smiselno osrediniti na dolgoročne učinke klinične supervizije

Health and social care systems are inherently political (Jardin, 2001). From the allocation of limited resources to the directions related to patients' access to care and professional scope of practice of the workforce, the health environment is shaped not by clinical facts alone, but by political decisions. Yet, for too long, nursing education has perpetuated the practice of equipping graduates with clinical skills while leaving them politically limited, often mute. This omission is no longer tenable. For nursing to meet the demands of 21st-century healthcare, nurse education must critically integrate the politics of nursing into educational programmes. Determining the optimal level of delivery and identifying the appropriate experts to lead this integration are two challenges which require attention.

Uvod: Kulturna raznolikost v zdravstvenih timih je pomembna za zagotavljanje kakovostne oskrbe. Raznolikost pozitivno vpliva na izkušnje in razumevanje potreb pacientov ter ustvarja boljšo timsko dinamiko. Namen raziskave je bil preučiti prisotnost različnih kultur v zdravstvenih timih in stališča zdravstvenih delavcev o kulturnih raznolikostih.Metode: Uporabljena je bila kvalitativna opisna metoda. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranim intervjujem, ki je vključeval demografske podatke in odprta vprašanja o izkušnjah zdravstvenih delavcev s kulturno raznolikostjo v zdravstvenih timih. Namenski vzorec je vključeval 28 zdravstvenih delavcev različnih zdravstvenih ved. Intervjuji so bili analizirani z metodo analize vsebine.Rezultati: Identificirane so bile štiri osrednje tematske kategorije: (1) vloga strokovnega znanja in profesionalnega pristopa pri zagotavljanju kakovostne oskrbe, (2) pomen dobre komunikacije in sposobnost prilagajanja, (3) pomembnost dinamike in podpore v zdravstvenem timu ter (4) kulturna raznolikost in pogledi zdravstvenih delavcev. Večina meni, da kulturna raznolikost obogati izkušnje in prispeva k empatiji.Diskusija in zaključek: Sodelujoči v raziskavi so izpostavili tako pozitivne kot negativne izkušnje s kulturno raznolikostjo. Izkazalo se je, da se lahko različna znanja, izkušnje in poglede v timu uspešno poveže, če so vzpostavljeni spoštljivi odnosi in jasno opredeljene strokovne smernice, ki služijo kot vodilo za kakovostno opravljanje zdravstvene oskrbe v kulturno raznolikih timih.