Abstract
Prispevek obravnava pomen odprte znanosti – ter še posebej koncepta državljanske znanosti – v širšem družbenopolitičnem in družbeno-znanstvenem kontekstu. Avtorja preko mednarodnoprimerjalne analize v ospredje postavljata ambivalentnost omenjenih konceptov in pomanjkanje kritičnega razmisleka o morebitnih (nezaželenih) negativnih implikacijah vzpostavljanja teh idej. Poudarjata, da so raziskovalni pristopi v smislu odprte znanosti in tudi državljanske znanosti lahko v mnogih primerih koristni za raziskovalce in kognitivno aktivne državljane v smislu obogatitve znanja in potencialnih priložnosti za (družbene) inovacije. Vendar pa obstajajo tudi tveganja in neželeni stranski učinki, ki lahko vodijo v zmanjšano avtonomnost znanosti. Opozarjata na iluzije o zmožnostih ad hoc projektov državljanske znanosti in o njihovih izjemnih, takojšnjih rezultatih. To lahko pomeni, da se kampanja za odprto znanost uporabi kot izgovor za preusmerjanje pozornosti od nekaterih bolj perečih problemov in anomalij v sferi znanosti.
Published Version
Join us for a 30 min session where you can share your feedback and ask us any queries you have